Pojasnilo glede sprememb Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto

Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto

greg graffin phd dissertation Na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo pojasnjujejo, zakaj je po samo eni kurilni sezoni prišlo do sprememb Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto:

“Na podlagi analize stanja in tehtnih predlogov uporabnikov je Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo izboljšave Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.

Prvotni pravilnik iz leta 2010 je mnoge spodbudil k varčevanju z energijo. Uvedba delilnikov je omogočila plačevanje stroškov za toploto po dejanski porabi, kar lastnike motivira za varčevanje in uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije saj s tem znižujejo svoje stroške. Že v prvem letu po uvedbi delilnikov so bile zaznane korenite spremembe pri ravnanju, saj so prihranki pri energiji za ogrevanje v posameznih primerih znašali tudi do 30 % in več. V državah EU je zabeležena povprečno 20 % nižja poraba z uvedbo merjenja toplote v večstanovanjskih stavbah.

ZRMK je opravil analizo stanja, ki je vključevala 5.018 stavb oziroma 137.777 enot iz vseh dvanajstih statističnih regij. Rezultati analize stanja so pokazal, da so se pri izvajanju pravilnika v določenih primerih pojavljale zlorabe in nepravičnosti, ki so povzročale nezadovoljstvo in negotovost lastnikov predvsem glede izračunavanja porabniških deležev. Nekateri lastniki so z varčevanjem pretiravali in se ogrevali na račun sosedov, povzročali škodo na skupnih delih stavbe in živeli v neustreznih bivalnih pogojih.

Obstoječi in še veljavni pravilnik, ki je usklajen z novim energetskim zakonom, je na podlagi 18. in 19. člena skušal odpraviti omenjene negativne učinke. V praksi pa se je pokazalo, da omenjena člena ne vplivata stimulativno na varčevanje z energijo. V primeru prekomerne porabe samo enega lastnika se je namreč vsem stanovalcem toplota obračunala po površini ne glede na to, da so varčevali. Nov izboljšan pravilnik onemogoča omenjene zlorabe in nepravičnosti, ki so v zadnjem letu lastnike odvračale od varčevanja z energijo in od investiranja v ukrepe učinkovitega ravnanja z energijo. Odpravlja negotovosti pri lastnikih stanovanj, da bodo kljub varčevanju toploto plačali po površini namesto po meritvah delilnikov. Vzroki za veliko porabo so lahko upravičeni kot je bolezen, starost, majhni otroci lahko pa je vzrok malomarnost in v izjemnih primerih namerno pregrevanje in prezračevanje, da bi toploto plačali po ogrevani površini in s tem del stroškov prenesli na sosede.

Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40 % povprečne porabe se onemogoča, da bi se nekateri lastniki zaradi pretiranega varčevanja greli na račun sosedov. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih uničuje konstrukcijo stavb. Določitev minimalnega deleža pa ob enem spodbuja ustrezne bivalne pogoje. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah praviloma ne ohlajajo pod določeno temperaturo. V nekaterih evropskih državah so ta problem rešili tako, da lastniki ne morejo zapreti radiatorjev do konca, ali pa podobno, kot ga rešuje prilagojen Pravilnik.

Določen je tudi maksimalni porabniški delež, ki znaša 300 % od povprečne porabe toplote. Sistem centralnega ogrevanja pri enakih temperaturnih pogojih ogrevalnega medija (radiatorja) ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za tehnične težave delilnikov, neustrezno določene korekturne faktorje, neuravnotežen ogrevalni sistem oz. kombinacije naštetih dejavnikov. Stanovanja, ki se pretirano ogrevajo ob tem ogrevajo tudi sosedna stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja.

Podrobneje opredeljeni korekturni faktorji, ki omogočajo korekcijo osnovnih porabniških deležev zaradi vpliva izpostavljene lege, bodo zaradi prilagojenega načina določitve dodatno spodbujali izvedbo ukrepov učinkovitega ravnanja z energijo. Investicije v boljše stavbno pohištvo ali prezračevanje ne bodo zviševale korekturnih faktorjev posameznih stanovanj, torej se bodo te investicije vsekakor splačale, ker bodo znižale stroške ogrevanja. V kolikor korekturni faktorji niso opredeljeni, stanovalci »v sendviču« niso zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe. Stanovalci v vogalnih legah pa so nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj.

Za večino lastnikov stanovanji in poslovnih prostorov, kjer delitev in obračun stroškov za toploto poteka v skladu z obstoječim pravilnikom ne bo sprememb. Prilagojen in izboljšan pravilnik bo omogočil bolj ustrezno delitev stroškov predvsem v primeru zlorab, pretiranega, škodljivega varčevanja in v primeru nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki, ki so se doslej pojavljali le v posameznih primerih.”

Pravilnik naj bi stopil v veljavo do konca septembra, torej pred začetkom letošnje kurilne sezone.

Novica je dostopna na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo (klik).